Alpinizem v Sloveniji in ima bogato in dolgo tradicijo. Veliko prvih težkih plezalnih smeri v slovenskih stenah je bilo preplezanih v nekakšni tekmi med različnimi klubi oziroma celo različnih narodih. Kdo bo prvi razrešil težke probleme pomembnih in markatnih sten je bilo nacionalnega pomena. Verjetno najbolj dramatična ‘alpinistična tekma’ je bila krvava agonija v severni steni Eigerje v začetku prejšnjega stoletja. Podoben status je imela pri nas severna stena Triglava. Do danes so alpinisti preplezali ogrono različnih smeri po vseh Alpah. Večina njih se pleza predvsem v suhem in toplem poletju. Nekatere od teh smeri so ekstremno zahtevne, spet druge relativno lahke in dostopne tudi začetnikom v spremstvu gorskega vodnika.
Alpinistično plezanje se odvija v visokih stenah v gorah. Tega ne gre zamenjevati za športno plezanje, katero se odvija na precej krajših, do 30 metrskih stenah. Plezanje v gorah je precej bolj kompleksno. Ponavadi imamo precej dolg in naporen dostop, potem plezamo v terenu, kjer je mnogokrat orientacija zelo zahtevna in terja ogromno izkušenj, na koncu pa nas za povrh čaka še nekaj ur dolg sestop z gore v dolino. Za tako plezanje boste morali biti v izvrstni telesni kondiciji in najverjetneje se vam bo tura še vedno zdela precej naporna. Za to pa je celotna izkušnja tudi toliko bolj dragocena in težko jo boste pozabili.
Začetniška stopnja
Morda se uvod bere kot da je stvar prezahteva in preveč ekstremna za vas. Vsekakor to si za popolnoma vsakogar. Ampak če imate željo ter motivacijo, bomo skupaj našli pravi vzpon za vas, čeravno se tudi popolnoma brez plezalskih izkušenj. Vzpon bomo izbrali tak, da ga boste zmogli, vendar bo ob enem tudi izziv.
Nadaljevalna stopnja
Če pa že imate nekaj hribovskih oziroma plezalnih izkušenj, morda ste celo obiskovali kak tečaj ali alpinistično šolo, pa je izbira primernih tur za vas praktično neskončna. Izzivamo vas, da greste preko sebe, da opravite z vzponom o katerem ste si upali sanjati le potihoma. Vse seveda na najvišji možni ravni varnosti. Kaj menite na primer o Čopovem stebru v Triglavu?
Najboljše razmere za plazanje skalnih smeri v slovenskih gorah so poleti, ko je skala suha, temperature pa prijetne. Sezona se običajno začne začetek julija, ko večina snega iz severnih sten skopni. Veliko strmejših sten je severno orientiranih. Tam so temperature za plezanje primerne do konca septembra. V oktobru so dnevi že krajši, vendar je ob toplejših dneh še vedno primerno za plezanje predvsem krajših in manj zahtevnih smeri.